ZAKLJUČNA BESEDA PO FINALNEM TURNIRJU

Seveda v uvodu najprej pogled na ekipo. Mislim, da moramo z doseženim biti še kako zadovoljni, čeprav smo si vsi želeli še več. Vendar so tudi porazi sestavni del športa. In glede na to, da je ta poraz pomenil srebrno medaljo, vendarle ne pomeni neuspeha. Slavje v domači dvorani bi bilo verjetno večje, če bi ostali na Podnu neporaženi. Vendar je Ježica pokazala več v velikem finalu in zasluženo zmagala. Naša medalja je vredna še toliko več, če upoštevamo dejstvo, da smo pred tremi tedni, v zadnjem mladinskem kolu, proti Ježici, bili zelo nebogljeni in v popolnoma podrejenem položaju, saj so nam dodobra zagodle poškodbe in bolezni. Dekleta so stiskala zobe, svoje privatne aktivnosti zelo prilagajala finalnemu turnirju in že v polfinalu, proti Celjankam, pokazala veliko željo, znanja in borbenosti. V finalu sta se, po mojem mnenju, pomerili dve najboljši ekipi. To sta obe ekipi tudi dokazovali med ligo in tudi na polfinalnih tekmah ni bilo veliko nejasnosti o finalistkah. Finalno tekmo so Ježičanke začele odločneje in preko višjih Verbole in Trebec prešle v vodstvo za 10 točk. Ker je prednost narasla na velikih 16 točk, kar je za finale že skoraj neulovljivo, so morale naše igralke vložiti res vso energijo v obrambne naloge. Svojo kvaliteto so nedvomno prikazale v 3.četrtini, ko sedem minut niso prejele koša in so z izjemno serijo (11:0) prišle na vsega točko zaostanka. Vendar je trojka Trebec, Kerin, Verbole poskrbela za ohranjanje prednosti. Poskušali smo še nemogoče in s hitrimi meti od daleč želeli izenačiti, vendar je zaradi utrujenosti veliko metov zgrešilo svoj cilj. Na koncu je bila prednost prevelika in nedosegljiva. Pomembno je, da smo dosegli osnovni cilj, to je finale in da so dekleta pokazala kako je potrebno finale odigrati. Pristop je bil vrhunski.

Zelo veseli smo bili vzdušja, ki so ga pričarale naše najmlajše. Njihovo navijanje in spodbuda na obeh tekmah, njihovi plakati, ki so jih pripravile in nasmehi na obrazih, ko so gledale svoje starejše vzornice je bilo užitek gledati. Mislim, da so jim naše mladinke zelo dobro vračale vložen trud in pokazale, kako se morajo obnašati in kako pristopiti, ko bodo same igrale na podobnih zaključkih. Glede na vloženo energijo na tem finalu si upam trditi, da bodo prav kmalu deležne podpore članic in mladink na kakšni pomembni tekmi. Letošnje mladinke so jim prav gotovo »dolžne« podobne spodbude. Bravo in hvala še enkrat za izjemno navijanje.

Za konec še nekaj o sami organizaciji. Menim, da se nobena ekipa ni počutila slabo. Eni bolj drugi malo manj veseli po finalu, pa vendar večina zadovoljnih odhaja iz Škofje Loke. Tukaj gre predvsem zahvala upravi, organizacijskemu odboru in predvsem izvajalcem oziroma izvajalkam organizacije, ki so v glavnem bile naše igralke, članice, kadetinje in pionirke. Prijetno je videti, da lahko en tak projekt pokaže združenost kluba in prepletenost ekip znotraj kluba. Za cel klub je bil to nov »test«, ki smo ga ( v to sem prepričan ) izpeljali z več kot odliko.

V upanju na še več podobnih dogodkov in na ponovitev uspehov se torej pozornost seli na druga tekmovanja. Članice čaka drugi del lige, kadetinje še zadnjih nekaj tekem, pionirke in mlajše pionirke bodo vsak čas začele svoje tekmovanje. Ostanimo enotni in se spodbujajmo med sabo še naprej.

Seveda pa moramo omeniti našega dolgoletnega sponzorja, Odeja d.d., ki nas spremlja na naši poti uspehov in njeno direktorico, ga. Melito Rebič, ki je tudi otvorila finalni turnir. Z roko v roki gremo na pot do novih uspehov.

Lep pozdrav!

Drago Klemenčič, trener vice prvakinj mladinske lige za leto 2006/07